Nekateri so menili, da se s slovenščino ne pride daleč
Če smo pretekli teden na tem mestu predstavili nekaj časnikarskih zapisov o velikem slovenskem jezikoslovcu Jerneju Kopitarju, ki je večji del življenja posvetil razvoju pisne slovenščine, s kakršno bi se Slovenci v javnem življenju še bolj potrdili in utrdili kot narod, bomo tokrat pogledali, kaj se je v Avstro-Ogrski s slovenščino dogajalo v letih po Kopitarjevi smrti. Kot je mogoče razbrati iz nekaterih člankov s konca 19. in začetka 20. stoletja, nič kaj spodbudnega. Čeprav je bilo v tej dualistično urejeni monarhiji v temeljnem državnem zakonu z dne 21. decembra 1867 ...
Source: dnevnik.si